Občina Trebnje je tudi letos z Baragovim dnem počastila spomin na rojaka Friderika Ireneja Barago, prvega slovenskega misijonarja in škofa v Severni Ameriki, ki je bil doma iz Male vasi pri Dobrniču. Tradicionalno praznovanje se je včeraj začelo s sveto mašo v trebanjski župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Vodil jo je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v pridigi poudaril, da je bil Baraga veliki oznanjevalec evangelija, v razmišljanju pa pa je dotaknil tudi njegovega škofovskega gesla: »Le eno je potrebno.«

Friderik Irenej Baraga se je rodil 29. junija 1797. Čeprav je na dunajski univerzi študiral pravo, se je pozneje odločil za duhovniški poklic. Leta 1830 je odšel v misijone v Ameriko. Škofa je prosil, naj ga pošlje na sever med Indijance, med katerimi je širil krščansko vero, se naučil njihovega jezika, zanje sestavil slovnico in slovar ter napisal molitvenik za plemeni Otava in Očipva. Živel je skromno življenje. Leta 1852 je bil posvečen v škofa v Cincinnatiju v Ohiu. Njegov prvi škofijski sedež je bil v Sault Ste. Marieju, pozneje pa v Marquettu, kjer je leta 1868 tudi umrl.

Baraga je premogel številne kreposti in je danes svetniški kandidat. Pri maši je potekala tudi molitev za uspešen zaključek beatifikacijskega postopka. »Baragovo življenje nas tudi danes nagovarja z zgledom trdne vere, ponižnega služenja, vztrajnosti in popolne predanosti Kristusu. Naj bo njegovo pričevanje navdih tudi nam, da bomo v svojih družinah, župnijah in družbi pogumno živeli evangelij in zaupali v Božje vodstvo,« je povedal trebanjski župnik Jože Pibernik.

Slavnostna akademija s kulturnim programom

Po maši je v bližnjem kulturnem domu sledila slavnostna akademija s kulturnim programom. Zbrane je uvodoma nagovorila županja Občine Trebnje Mateja Povhe, ki je poudarila, da so Baragovi dnevi postali tradicija, s katero Baragovo kulturno, zgodovinsko in duhovno dediščino postavljamo na mesto, ki ji pripada.

Po njenih besedah je Baraga odšel v misijone v zahtevnem času. Tudi današnji časi niso enostavni. Njegov zgled nas opominja, da lahko prav v težkih trenutkih pokažemo največ poguma, srčnosti in predanosti skupnemu dobremu. »Njegovo delo nas opominja na pomen medkulturnega razumevanja, spoštovanja različnosti in skupnega sobivanja. Baraga nam je zapustil dragoceno zapuščino, ki nas spodbuja, da se poglobimo v našo lokalno kulturo, ohranimo jezikovno dediščino ter si prizadevamo za medsebojno sodelovanje in spoštovanje,« je izpostavila županja.

Ob tem je dodala, da spoštovanje do Barage ne pomeni le obujanja spomina, temveč tudi odgovornost. Da vrednote, ki jih je živel – pogum, sočutje, znanje in odprtost – prepoznamo kot svoje skupne vrednote. »Da iz njegove zgodbe zgradimo vez med dediščino in razvojem. In da ponosno povemo: prihajamo iz krajev, kjer se je začela pot človeka, ki je svet spremenil na bolje.«

Slavnostni govorec na prireditvi je bil dr. Marko Frelih, kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je predstavil izjemno dediščino Baragove zbirke predmetov z območja Velikih jezer v Severni Ameriki, kjer je Baraga deloval kot misijonar.

Poudaril je, da Baraga ni bil le oznanjevalec evangelija, temveč tudi izjemen poznavalec kultur staroselskih ljudstev. Ob vrnitvi v domovino leta 1837 je v Ljubljano prinesel zbirko približno petdesetih predmetov, ki vključuje predmete vsakdanjega življenja, kot so obuvala, pripomočki za pripravo in shranjevanje hrane, okrasni predmeti, nakit in med drugim tudi znamenita pipa miru.

Posebno vrednost zbirki daje tudi njena skrbna dokumentacija. Baraga je skupaj s tedanjim kustosom Deželnega muzeja poskrbel, da so bili predmeti popisani z njihovimi izvirnimi poimenovanji. O življenju staroselskih ljudstev ob Velikih jezerih je napisal tudi knjižico, s katero ni predstavil le njihovega načina življenja, temveč je postavil zgled številnim slovenskim misijonarjem in raziskovalcem. Ti so po njegovem zgledu v domovino prinašali ne le dragocene predmete, temveč tudi znanje o tujih kulturah. Med njimi je bil tudi Ignacij Knoblehar, je dejal dr. Frelih.

Baragovo zbirko danes hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, kjer velja za najstarejšo izvenevropsko muzejsko zbirko na Slovenskem in predstavlja pomemben del slovenske etnološke dediščine.

Pohod po Baragovi poti

V praznovanje Baragovega dne, ki je tudi spominski dan Občine Trebnje, že vrsto let dejavno sodeluje Kulturno društvo Trebnje, ki s kulturnim programom pomembno prispeva k ohranjanju spomina na velikega rojaka. Praznovanje se je danes nadaljevalo s tradicionalnim pohodom po Baragovi poti, ki pohodnike popelje od Trebnjega do Baragove domačije v Mali vasi pri Dobrniču.