Število naselij v KS: 16

Češnjevek, Dečja vas, Dolenja Dobrava, Dolenja Nemška vas, Dolenje Ponikve, Dolenji Podboršt pri Trebnjem, Gorenja Dobrava, Gorenje Ponikve, Gradišče pri Trebnjem, Grm, Jezero, Lipnik, Lukovek, Meglenik, Rihpovec, Rodine pri Trebnjem.

Krajevna skupnost Dolenja Nemška vas
Gorenje Ponikve 24
8210 Trebnje

predsednik Rok Rajar

Zemljevid KS 

Opis KS Dolenja Nemška vas  

V KS Dolenja Nemška se nahaja najvzhodnejši priključek na avtocesto v občini, na njenem območju pa v 16 naseljih živi 1602 prebivalcev. Ime krajevne skupnosti in nekaterih naselij izhaja iz obdobja nemške kolonizacije v okolici Trebnjega v 14. stoletju.

V krajevni skupnosti se nahaja zaključek najdaljše slepe doline v Sloveniji, Temeniške doline, delo ponikalnice Temenice, ki pri Dolenjih Ponikvah izgine v več požiralnikih, največja izmed njih sta Rupa I in Rupa II, ob visokih vodah pa doseže tudi  požiralnike pod hribom Sveta Ana. Na severnem delu krajevne skupnosti se nahaja tudi najbolj vinorodno območje v občini Trebnje, kjer v mnogih zidanicah dozoreva dolenjski posebnež, cviček.

V obdobju 2006 – 2010 je bila na tem območju zgrajena POŠ Dolenja Nemška vas, kanalizacija, več odsekov vodovoda, izvedenih pa je bilo tudi več drugih investicij v javno infrastrukturo.

Gibanje števila prebivalstva v KS Dolenja Nemška vas 

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2020

V 19. stoletju je bila na območju KS Dolenja Nemška vas prisotna rast prebivalstva v večini naselij, razen na bolj oddaljenih in tistih s slabimi pogoji za kmetijstvo: Dečja vas, Gorenja Dobrava, Gradišče pri Trebnjem, Jezero, Lukovek in Rodine pri Trebnjem, v 20. stoletju pa je bil v večini naselij opazen velik upad prebivalstva. V nekaterih naseljih, predvsem tistih na vzpetem in vinogradniškem območju (Dečja vas, Gorenje Ponikve, Gradišče pri Trebnjem, Lipnik, Meglenik) je število prebivalcev upadalo postopoma, v Dolenji Dobravi, Dolenjem Podborštu pri Trebnjem, Jezeru, Lukovku, Rihpovcu in Rodinah pri Trebnjem, pa je število prebivalstva v 1. polovici 20. stoletja najprej naraslo in nato proti koncu stoletja upadlo. Rast števila prebivalstva je bila zabeležena le v Dolenji Nemški vasi, Dolenjih Ponikvah, Gorenji Dobravi in v Grmu, za vse pa je značilna ravninska lega. V začetku 21. stoletja je bil v vseh naseljih opazen porast števila prebivalcev, razen v Gorenji Dobravi in Gorenjih Ponikvah, kjer je število prebivalcev upadlo ali stagniralo, v tem obdobju pa je v krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas živelo največ prebivalcev.

Kulturne korenine

Krajevna skupnost ima bogate korenine s področja veterine k razvoju katere je konec 19. stoletja veliko prispeval Janko Rajer, veterinar in politik, ki se je rodil v premožni kmečki družini 2. 2. 1872 v Dečji vasi. Diplomiral je na vojaškem veterinarskem inštitutu na Dunaju ter bil dolga leta okrajni veterinar v Krškem, kasneje veterinarski ataše pri jugoslovanskem veleposlaništvu na Dunaju in nato senator Kraljevine Jugoslavije. Uveljavil se je predvsem kot predavatelj in pisec številnih člankov po kmetijskih časopisih in bil zaslužen za preoblikovanje zagrebške visoke veterinarske šole v fakulteto, za kar je prejel njen častni doktorat. Bil je tudi soustanovitelj in prvi predsednik Jugoslovanskega veterinarskega združenja,  5. 6. 1943 pa je umrl v Ljubljani. 

V Dolenjih Ponikvah se je 6. 1. 1957 rodila Tatjana Fink, glavna direktorica Trima Trebnje, najuspešnejšega podjetja v občini Trebnje, in prva predsednica Rastoče knjige. Po gimnaziji v Novem mestu in diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je svoje znanje in izkušnje oplemenitila še z mednarodnim podiplomskim študijem iz poslovnega vodenja – MBA. Življenjska pot jo je v Trimo pripeljala že leta 1980, od 1995 pa je glavna direktorica. Za svoje delo je prejela številna priznanja, leta 2010 pa je Trimo za prispevek k razvoju, napredku ter ugledu in prepoznavnosti občine Trebnje prejel plaketo občine Trebnje. Kot prva predsednica društva Rastoča knjiga je pripomogla, da se zamisel že širi med evropsko skupnost narodov.

Več o posameznih naseljih v KS Dolenja Nemška vas

Češnjevek je gručasto naselje na nizki vzpetini vzhodno od Trebnjega, v njem pa je v letu 2010 živelo 110 prebivalcev. K naselju spadata tudi zaselka Peščejek in Parjevec, nad vasjo se dviga slikovita vinska reber Parjevec, v bližini vasi pa izvira več studencev, med katerimi so največji: Reber ter Zgornji in Spodnji studenec. Vaške njive se razprostirajo v Lokah, Banovcih, Gričih, Poljanah in Pri kamnu, na njih pa gojijo predvsem krompir, koruzo in druge krmne rastline, severno in jugozahodno od vasi pa so Mlačne, Zavrh, Gomila in Dolenja hosta, kjer raste mešan gozd s prevlado listavcev. Severno od vasi so tudi ostanki razvalin nekdanjega gradu, o katerem pa ni izčrpnejših podatkov.

Dečja vas je strnjeno naselje jugovzhodno od Trebnjega, na manjši vzpetini z razgledom po spodnji Temeniški dolini. V njem je leta 2010 živelo 95 prebivalcev, k naselju pa pripada tudi zaselek Pungrt, višje v pobočju. Na vzhodu je razgledni hrib Sveta Ana (407 m), pod katerim je drugi izvir Temenice, Zijalo, večinoma pa je območje kraško z vrtačami. V bližini vasi so njive, travniki in košenice, v širšem zaledju pa listnati gozdovi s prevlado bukve in gabra. Sredi vasi stoji cerkev svetega Mihaela, ki se prvič omenja leta 1526, njen prezbiterij pa je prislonjen k starejši ladji, ki ima v južni steni vzidan rimski napisni kamen. Rimski kamni so uporabljeni tudi za vogelnike, notranjost je obokana, pevski kor pa se odpira v zvonik z motivom odprtih arkad. V bližini vasi so odkrili rimske grobove in nahajališča železove rude, ki so jo v preteklosti vozili v topilnico na Dvor. Od tod je bil doma Janko Rajer (1872 – 1943), strokovni pisatelj, živinozdravnik in politik.

Dolenja Dobrava je gručasta vas vzhodno od Trebnjega, v letu 2010 pa je v njej prebivalo 66 prebivalcev. Pod vasjo je Dobravski potok, ki izvira severovzhodno od vasi in ponikne pri bližnjem Jezeru, k vasi pa spadata tudi zaselka Studenci in Pri Japetu.  Njive so v Snakošah, Pri cesti, Na lazu in Na rebri, ob Dobravskem potoku se razprostirajo travniki, na jugovzhodni strani pa so gozdovi Bukovica in Pri Studencih. Okoli hiš raste sadno drevje, ki pa zaradi pogoste inverzije rado pozebe, v bližini vasi pa so tudi ostanki rimskega poslopja z mozaikom.

Dolenja Nemška vas je večja ravninska vas vzhodno od Trebnjega, na levem bregu Temenice, v njej pa je v letu 2010 živelo 273 prebivalcev. Pripadajoča zaselka sta še Brnek in Ograja, območje je kraško s številnimi vrtačami, pogosti pa so tudi ugrezi na vzhodni strani naselja. Na severu in zahodu se razprostirajo njive, na vzhodu mešan gozd Hrib, v Ušivcu, Lisičjih jamah, Petelinku in Brneku, ob Temenici travniki, na severovzhodu pa so vinorodne gorice Gradišče, Lipnik, Ažental, Arenberg in Dolga njiva. Vas je ime dobila po nekdanjih nemških prebivalcih, ki so jih v 14. stoletju naselili Ortenburžani, danes pa je na videz že skoraj zraščena z mestom Trebnje. Pri gradnji šolskega poslopja so našli rimski grob v kamnitem sarkofagu. 

Dolenje Ponikve so gručasta vas v ravnini na desnem bregu reke Temenice, jugozahodno od Trebnjega, ob železniški progi Trebnje – Novo mesto, v letu 2010 pa je v njej živelo 193 prebivalcev. V okolici vasi je kraški, zaradi rečnih naplavin rodoviten svet z vrtačami ter ponori reke Temenice. Kadar Temenica naraste, teče naprej med košenicami daleč v kraški gozd, dokler ne doseže zadnjega požiralnika Risavnico, na dnu katere se pretaka stalen vodotok. Ob Temenici stoji opuščen mlin pri Dularju, ki ga obdajajo obsežni travniki, okoli vasi pa se razprostirajo njive Gorica, Ževnice, Koti in na Breznici. Na vzhodni in jugovzhodni strani so mešani gozdovi s prevlado iglavcev, ostali gozdnati predeli pa se razprostirajo na pobočju Svete Ane. V bližini vasi so bili najdeni rimski novci in ostanki rimskih poslopij.

Dolenji Podboršt pri Trebnjem je gručasto naselje na terasah desnega brega Temenice, ob vznožju Trebnega vrha, v njem pa je leta 2010 živelo 47 prebivalcev. Pod vasjo potekata nekdanja hitra cesta in železnica Ljubljana – Novo mesto, nad vasjo pa nova avtocesta Ljubljana – Zagreb. Obdelovalne površine so Ozke njive, Ulčenca in Dul, nad njimi pa po pobočjih Trebnega vrha raste mešani gozd v Ravnah, Lazah, Kukenberku in Gmajni. Ob Temenici sta bila nekoč valjčni mlin in žaga, ki je obstala leta 1953.

Gorenja Dobrava stoji v spodnjem delu Temeniške doline, v letu 2010 pa je v njej živelo 28 prebivalcev. Hiše stojijo ob cesti Dolenja Nemška vas – Gomila, naokrog so njive in precej suhi travniki, za njimi pa listnati gozdovi v Roženberku, Lipniku, Dolenji hosti in Brezju. V bližini vasi so bile najdene rimske svinčene vodovodne cevi ter manjša Ajdovska jama, katere ime priča o naseljenosti jame v davni preteklosti.

Gorenje Ponikve so gručasta vas jugovzhodno od Trebnjega, na desnem bregu Temenice ob železniški progi Trebnje – Novo mesto. Hiše se vzpenjajo po hribu navzgor, v naselju pa je leta 2010 živelo 108 prebivalcev. Na vzhodni strani je hrib Sveta Ana (407 m), na jugozahodu Trebni vrh (581 m) in Repški hrib (506 m). Pol kilometra jugovzhodno od vasi ponika Temenica, jugozahodno od ponorov pa visoke poplavne vode poplavijo travnike in nekatere njive. V bližini je mnogo vrtač in manjših podzemnih jam, pogosti pa so tudi ugrezi. Vaške njive so Pri jami, Pri pesku, Na hribu, V goricah, Klinka in Reber, na pobočjih okoliških hribov pa gozdovi Podlaze, Pri travnikih, Stare Laze, Apnenca, Leščevje in Gmajna. Ob Temenici je nekdaj deloval Zakrajškov mlin na vodni in električni pogon ter žaga, ki je bila po 2. svetovni vojni opuščena. V bližini vasi so sledovi pridobivanja železove rude v preteklosti.

Gradišče pri Trebnjem je gručasto naselje vzhodno od Trebnjega na istoimenski vinski gorici (440 m), ki je leta 2010 imelo 71 prebivalcev. Na prisojnih legah so vinogradi, sadovnjaki in manjše njivske površine, na osojah pa mešani gozd s prevlado bukve in gabra. V najnižjih legah so travniki, vinogradniki pa v svojih vinogradih večinoma pridelujejo dolenjskega posebneža, cviček. Gradišče je ime dobilo po utrjenem prazgodovinskem gradišču, v bližini pa so tudi razvaline dveh lanšpreških gradov. Starejši utrjeni grad je stal na visokem hribu in je bil sprva last lanšpreških gospodov, v času Valvasorja pa je bil že v razvalinah. Okoli 3 km severovzhodno od njega pa je rodbina Gallenbergov v 16. stoletju sezidala novo graščino, ki je bila nazadnje last rodbine Wurzbach, nato so v njem do leta 1945 bivale nune, danes pa propada.

Grm je gručasto naseljena levem bregu Temenice med železniško progo Ljubljana – Novo mesto in avtocesto Ljubljana – Novo mesto, jugovzhodno od Trebnjega, v njem pa je v letu 2010 živelo 167 prebivalcev. Hiše so razporejene po rečnih terasah, k naselju pa pripada tudi zaselek Breg s cerkvijo svete Marjete, ki jo obdaja pokopališče. Cerkev je v jedru gotska, barokizirana stavba z ohranjenim šilastoločnim portalom v zahodni steni. Oltarna oprema je iz 19. stoletja, na pokopališču pa je grobnica borcev in talcev, ki so padli jeseni 1943. leta med nemško ofenzivo.

Svet okoli naselja je pretežno raven, na jugovzhodu je niz vrtač in več podzemeljskih jam, med njimi pa so tudi požiralniki Temenice. Tik nad naseljem je nižja vzpetina Reber (307 m), na zahodni strani Trebni vrh (581 m) ter na jugovzhodu razgledni vrh Sveta Ana (407 m). Zahodno in jugozahodno od vasi so njive, ob Temenici travniki in pašniki, na vzhodu in severovzhodu pa mešan gozd Gornji in Spodnji griči. Ob Temenici se nahaja opuščen Dularjev mlin.

Jezero je gručasta vas v spodnjem delu Temeniške doline vzhodno od Trebnjega, v njem pa je v letu 2010 živelo 135 prebivalcev. Hiše so v plitvi naravni kadunji poleg ceste Dolenja Nemška vas – Poljane ter južno od tod proti južnemu pobočju Svete Ane. V osrčje naselja priteka Lukovški potok, ki ponika v Gabrovški jami, 10 m širokem in 6 m globokem požiralniku, ki ga domačini imenujejo tudi Rupe. Jugovzhodno od Jezera ponika Dobravski potok, ki pri Dolenji Dobravi priteče na široko odprta travniška tla Na travnikih in v urejen požiralnik. Okoli vasi, kjer je prst debelejša se razprostirajo njive Žleb, Ajdnica, Smekoše, Loka in Krašce, na vlažnih tleh v bližini Lukovškega in Dobravskega potoka so travniki, na manj plodnih tleh pa gmajne. Na vzhodu in zahodu kulturne površine obdajajo mešani gozdovi s prevlado listavcev, celotno območje pa ima dobre pogoje za kmetijstvo. Na severnem delu vasi je cerkev svetega Petra, ki se je leta 1526 imenovala sveti Peter ob cesti, jedro sedanje stavbe pa je še srednjeveško. Na južni steni ladje so še fragmenti srednjeveških stenskih slik in v omet vrezani napisi (najstarejši je iz leta 1555). Portal v zahodni steni je gotski, prvotni ravni strop v cerkvi je zamenjal novejši obok, cementni tlak pa je nadomestil starejšega opečnega. V cerkev so vzidani štirje rimski kamni, dva napisna in dva reliefna, v bližini pa je bilo odkrito tudi rimsko grobišče.

V bližnji okolici je skalnat kraški svet z vrtačami in jamami, ki so gostejše v gozdu blizu zadnjega požiralnika Temenice, Risavnice. Tu so vodna Mačkova jama, Zgonuha in Velban kevder, na severovzhodni strani Jezera pa je jama Zemljančev kevder. Ob visokem vodostaju Temenice Risavnica vode ne more požirati, le ta pa odteka naprej skozi gozd proti Jezeru, kjer poplavi nekaj dvorišč. 

Lipnik je gručasto naselje  severno od Lukovka in vzhodno od Trebnjega na istoimenski razgledni gorici (411 m), v njem pa je leta 2010 živelo 33 prebivalcev. Lipniku pripadajo še zaselek Zavrh ter vinski gorici Arenberg in Ažental. Na vzhodni in zahodni strani naselja so njive, pašniki in košenice, v strmih legah nad in pod vasico vinogradi s številnimi zidanicami, v širši okolici pa je veliko mešanih gozdov. V sadovnjakih dobro uspevajo predvsem jablane, hruške, slive in češnje, ki dajejo obilne pridelke, v bližini pa je tudi več studencev: na severozahodu Pod gabrom, na jugovzhodu Špela in na severovzhodu Brstovljak.

Lukovek je gručasta vasica vzhodno od Trebnjega na nekoliko vzpeti ravnini na obeh straneh Lukovškega potoka, ki ponika v bližnji vasi Jezero, v vasi pa je v letu 2010 živelo 84 prebivalcev. Del vasi severozahodno od Lukovškega potoka so v preteklosti imenovali Kurja vas, severno od tod pa je zaselek Ježkovec, ki še spada k Lukovku. Na severovzhodni strani je izvir Lukovškega potoka Špela, nad vasjo izvira Jevševar, pod njo pa studenec brez imena. Za območje je značilen plitvi kras, ponekod se tla ugrezajo, na njih pa dobro uspeva sadno drevje. V bližini naselja so njive Du, Posadnica, Prelog, Draga, Pri cesti in Reber, v ozadju gozdovi Jagodenk, Ravne, Blatni klanec in Goli vrh, ob Lukovškem potoku pa so travniki. V preteklosti so se vaščani ukvarjali tudi z gozdarstvom, predvsem s prodajo hlodovine in drv.

V vasi je cerkev svetega Jurija, ki ima na zunaj podobno arhitekturo kot bližnja cerkev svetega Petra v Jezeru, njena ladja ima raven strop, prezbiterij pa je obokan. Glavni oltar je iz 19. stoletja, bronasti zvon z letnico 1781 pa je izdelek Johanesa Beida iz Ljubljane. 

Meglenik je razloženo naselje vzhodno od Trebnjega na položnem pobočju razglednega hriba (496 m) nad Gorenjo Dobravo, v njem pa je leta 2010 živelo 26 prebivalcev. Okoli hiš se razprostirajo njive, sadovnjaki in vinogradi, na vzhodu, zahodu in zlasti v osojnih legah pa uspeva mešan gozd.

Rihpovec je gručasto naselje vzhodno od Trebnjega v hriboviti legi pod vinsko gorico, ki se pod razglednim Kraljevcem vleče proti vzhodu, v njem pa je leta 2010 živelo 91 prebivalcev. K naselju spadata tudi zaselka Ostrovec in Zvale. Na prisojnih legah so njive, travniki, sadovnjaki, košenice in vinogradi, na osojnih legah pa raste mešani gozd. Na bližnji ledini Ostrovec so ostanki deloma že prekopanega halštatskega gomilnega grobišča.

Rodine pri Trebnjem so gručasta vas na terasah severovzhodno od Trebnjega ob cesti Dolenja Nemška vas – Gomila, v njih pa je leta 2010 živelo 75 prebivalcev. Svet okoli vasi je valovit, proti severu se dviga v nizka gozdnata slemena, proti jugu pa spušča v dno Temeniške doline. Njive Tlake, Rese, Kovšce in Petkovka so na južni in zahodni strani, na severu in vzhodu pa prevladujejo gozdovi. V okolici Brezovice, Lanšpreža in Gomile so močvirnati travniki, sredi vasi, Na dolu, je izvir studenca, kjer so se v preteklosti oskrbovali s pitno vodo, v bližini pa sta še studenca Gabrnik in Petelinjek. Pri vasi je bila odkrita tudi halštatska gomila.

Viri:

Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011 

Avtorica: Alja Rabzelj