Število naselij v KS: 11

Arčelca, Babna Gora, Dol. Podšumberk, Gor. Podšumberk, Log pri Žužemberku, Orlaka, Replje, Sela pri Šumberku, Volčja Jama, Vrtače, Zavrh.

Krajevna skupnost Sela pri Šumberku
Sela pri Šumberku 3
8360 Žužemberk

predsednik Damjan Golob

Zemljevid KS

Opis KS Sela pri Šumberku 

KS Sela pri Šumberku leži na skrajnem jugozahodnem delu občine Trebnje, v Suhi krajini. V 11 naseljih v krajevni skupnosti živi 342 prebivalcev, največ v središču, Selih pri Šumberku,na nadmorski višini 457 m. Na območju nekdanjega Starega gradu, ki je stal v bližini vasi, je bila najdena rimska naselbina, na njivah okoli vasi so sledovi rimskih grobov, najdbe bronastih predmetov in kosov brona pa pričajo o obstoju topilnice brona na tem območju. Na hribu Šumberk so ohranjene razvaline gradu Šumberk, ki jih bogatijo lepi razgledi po bližnji in daljni okolici. V Selih pri Šumberku je bila partizanska šola, na visokem gozdnatem območju Kremenjeka pa je bila ustanovljena prva slovenska partizanska brigada. 

Med naravnimi znamenitostmi so številne podzemeljske jame in brezna med katerimi so najbolj znane Marjetna jama, Pasja jama in Kavčeva jama. Večina ljudi se kljub neugodnemu kraškemu terenu preživlja s kmetijstvom, pomembne panoge pa so govedoreja, prašičereja in poljedelstvo (krompir).

V obdobju 2006 – 2010 je bilo na tem območju urejenih več cest in javnih poti, dokončan dom krajanov, urejeno parkirišče pri pokopališču ter izdelanih več avtobusnih postajališč. V bližnji prihodnosti bo v domu krajanov zaživel tudi oddelek vrtca.

Gibanje števila prebivalstva v KS Sela pri Šumberku 

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2020

V 19. stoletju je število prebivalcev v polovici naselij naraslo, v polovici pa upadlo ali stagniralo, v 1. polovici 20. stoletja pa je število prebivalcev v tistih naseljih, ki so v prejšnjem stoletju zabeležila rast, upadlo ali stagniralo, v tistih, ki so v prejšnjem stoletju doživela upad prebivalstva, pa je število prebivalcev naraslo. Skupno pa je leta 1948 v krajevni skupnosti živelo največ prebivalcev izmed vseh preučevanih let. Za 2. polovico 20. stoletja je za vsa naselja značilen upad števila prebivalcev, predvsem zaradi težkih pogojev za življenje zaradi kraškega reliefa, pomanjkanja delovnih mest in prometne odročnosti. V 21. stoletju prebivalstvena situacija na tem področju ni bila več tako enolična kot v 2. polovici 20. stoletja, saj je število prebivalcev naraslo v naseljih, ki so blizu pomembnejših prometnic proti Žužemberku, Velikem Gabru in v Trebnje: Babna Gora, Gorenji Podšumberk, Log pri Žužemberku, Replje, Sela pri Šumberku, Vrtače, upadlo pa v vseh ostalih, ki so bolj na robu krajevne skupnosti.

Kulturne korenine 

Na Selih pri Šumberku se je 17. 3. 1867 rodil mladinski pisatelj, dramatik in risar Fran Rojec, ki je osnovno šolo obiskoval v domačem kraju, Ljubljani in Novem mestu, se učil podobarstva ter opravljal službo davčnega izvrševalca.  Že v osnovni šoli je pričel risati, pisal pa je tudi pesmi, poučne zgodbe in uganke, ki jih je opremljal z risbami in lesorezi. V zgodbah Križi in težave mojih dijaških let je popisal svojo mladost, objavil več iger, pravljico Prstan ter tridejanko Tončkove sanje in Miklavžev večer. Bil je marljiv in prizadeven samouk, svojo življenjsko pot pa sklenil 5. 7. 1939 v Ljubljani.

Pri napadu partizanskih enot na italijansko-belogardistično posadko je 30. 7. 1943 na Selih pri Šumberku umrl narodni heroj Ivan Kavčič Nande (1913 – 1943).

Več o naseljih v KS Sela pri Šumberku

Arčelca je gručasto naselje v hriboviti legi na kraškem svetu h kateremu pripada tudi zaselek Podbukovje, skupaj pa je v naselju leta 2010 živelo 11 prebivalcev. Na vzhodu so njive Reber, na severu Hrib, na zahodni strani pa gozd Kostanevje. V vasi je cerkev svete Marije Magdalene, prvič omenjena že leta 1526, v kateri je prvotna ravnostropna ladja z ostanki gotske stenske dekoracije ostanek srednjeveške stavbe, ki so ji dodali tristrano zaključeni prezbiterij. Glavni in edini oltar je iz leta 1685, ki ga je leta 1912 prenovil Goetzl iz Ljubljane. Pred starimi hišami so značilne kamnite mize, zaradi slabih življenjskih pogojev pa se je prebivalstvo pred prvo svetovno vojno odseljevalo v tujino. 

Babna Gora je gručasta vasica na pobočju hriba, leta 2010 pa je v njej živelo 24 prebivalcev.Ob vasi so njive Griči, Reber, Kozjek, Osredek in Orehovci, kamenje na njivah pa ovira strojno obdelavo. Na severu naselje obdaja gozd Boršt, precej pa ga je tudi na vzhodni strani.

Dolenji Podšumberk je gručasto naselje na obdobno poplavljenem kraškem polju ob vznožju strmega Šumberka (539 m), v njem pa je leta 2010 živelo 27 prebivalcev. Na jugu so njive Brezni vrh, na severovzhodu Dolge njive, na severu V žlebu in na jugozahodu Pungrt, obdajajo pa jih obsežni gozdovi. 

Gorenji Podšumberk je gručasto naselje v Suhi krajini na pobočju Šumberka (539 m), ki je najbolj markanten hrib daleč naokoli in do vrha porasel z gozdom, v naselju pa je leta 2010 živelo 20 prebivalcev. Okoli naselja so obdelovalne površine Dolge njive, Velika njiva in Pungrt, obdajajo pa jih obširni gozdovi.

Na Šumberku so razvaline v 12. stoletju zgrajenega in v 17. stoletju opuščenega gradu Šumberk, ki je sodil med najstarejše in najpomembnejše srednjeveške gradove na Kranjskem. Prvi znani lastniki so bili Šumberški gospodje, ki se prvič omenjajo leta 1141, za njimi pa so ga podedovali Turjačani. V rebri pod razvalinami je ohranjena grajska kapela, danes podružnična cerkev sv. Katarine. Pravokotni cerkveni ladji so konec 17. stoletja na mestu polkrožne apside prizidali prezbiterij, a nekdanja kapela, natančno orientirana v smeri sončnega vzhoda na dan sv. Vida, ohranja na portalu in slavoloku vse do danes stilne elemente, ki kažejo na njen nastanek v 12. stoletju. Nad zahodno fasado je zvonik z odprtimi linami, na zunanjščini pa ostanki srednjeveških stenskih slik. Oltar je leta 1868 izklesal podobar Kušlan iz Novega mesta, kipi pa so starejši.

Med NOB so se tu stalno zadrževali partizani, ob obstreljevanju vasi 1. 8. 1943 pa je topovska granata ubila 3 narodne heroje: Predraga JevtiĆa, Ivana Kavčiča – Nandeta in Milovana ŠaranoviĆa. 

Log pri Žužemberku je gručasto naselje v ozki suhi kraški dolini v kateri so v času močnejšega deževja poplavljene njive in travniki, v vasi pa je v letu 2010 živelo 17 prebivalcev. Okoli vasi so polja Podarčelca, Osredek, Podbukovje in Šolstolov hrib, ki jih obdajajo obsežni gozdovi.

Orlaka stoji sredi gozda na vrtačastem in kamnitem svetu, ki se polagoma dviga proti Kremenjeku (570 m), v njej pa je v letu 2010 živelo 36 prebivalcev. K naselju spadata tudi dva zaselka Zgornja in Spodnja Orlaka, celotno območje pa zaostaja v razvoju. Njive so večinoma na hribih: Brezov vrh, Veliki hrib, Podšumberk in Kremenjek, pod naseljem pa je več kraških brezen, med njimi Marjetna in Pasja jama, sredi vasi pa je bila včasih velika vaška mlaka.

Replje so gručasto naselje v pobočni legi nad zakraselo suho dolino ob cesti Žužemberk – Sela pri Šumberku, v njih pa je leta 2010 živelo 36 prebivalcev. Na južnem vrtačastem hribčku je zaselek Kutna, obdelovalne površine pa so na Pleši, pod Arčelco, Povrtača, Log in Na hribu, za njimi pa sta gozdnati področji Boršt in Pungrt. V okolici naselja so vrtače in kraške jame, med njimi tudi Brezno za Prtečim lazom.

Sela pri Šumberku so gručasta vas v severozahodnem delu Suhe krajine v vznožju treh vrhov: Šumberka, Vrha in Velikega hriba, v letu 2010 pa je v naselju živelo 128 prebivalcev. V okolici so polja Reber, Kalčiček, Kranjške njive, Kremenik in Na ravnah, na Kozjeku in Kremenjaku pa so listnati gozdovi. V vasi je ob starih hišah še nekaj kamnitih miz in starih kašč, v okolici so kraške jame, med njimi je bolj znana Marjetna jama, na Starem gradu, južno od vasi pa je bila odkrita prazgodovinska naselbina. 

V kraju je od leta 1865 delovala zasilna šola, od 1872, ko je bilo zgrajeno šolsko poslopje pa tudi redna. Leta 1943 je bilo poslopje požgano, ponovno pa so ga obnovili leta 1947. Vaška cerkev svetega Janeza Krstnika je bila prvič omenjena že leta 1526, vendar sta njen prvotni srednjeveški značaj zabrisali barokizacija in prenova (1884), župnija pa je v kraju od leta 1875.

Volčja Jama je gručasto naselje na grebenu med dvema običajno suhima dolinama po katerih ob deževju teče voda, v njem pa je v letu 2010 živelo 16 prebivalcev. Obdaja ga vrtačast in kamnit kraški svet, težaven za obdelovanje, kljub temu pa je v bližini vasi nekaj njiv: Hruševje in Laz, v okolici katerih so obsežni gozdovi. V bližini vasi je tudi kraška Kavčeva jama.

Kraj je ime dobil po volkovih proti katerim so se v preteklosti branili tako, da so kopali jame in vanje nastavljali pasti. 

Vrtače so gručasta vas na kraškem vrtačastem svetu, v njih pa je v letu 2010 živelo 23 prebivalcev. V okolici vasi so njive Ulce, Vodni dol, Repni dol, Zapoln in Pri kotlu, za njimi pa Dobrška hosta in Hrastov boršt. V bližini vasi je staro kužno znamenje. 

Zavrh je gručasto naselje z nekaj hišami visoko na pobočju Brezovega vrha (470 m) v južnem delu krajevne skupnosti, v njem pa so v letu 2010 živeli 4 prebivalci. V okolici so njive Stelnica, Orehov dol in Pri prelazu ter veliko gozda. Med NOB so bili na tem območju večkrat partizani, predvsem kadar so pripravljali napad na Žužemberk.

Viri:
Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj