Število naselij v KS: 6

Blato, Hudeje, Mala Ševnica, Račje selo, Velika Ševnica, Vejar.

Krajevna skupnost Račje selo
Račje selo 20
8210 Trebnje

predsednik Aljaž Pucelj

Zemljevid KS

Opis KS Račje selo 

V KS Račje selo je na dobrih 8 km² površine 5 naselij s skupno 562 prebivalci, v njih pa je  več objektov, ki so pomembni za celotno občino: deponija Globoko, skladišče plina in romsko naselje. V kotlini, vzhodno od Račjega sela in severovzhodno od vasice Blato je zaradi odvzema gline nastalo umetno jezero v katerega so naselili krape, ščuke in amurje, na ostanku glinokopa pa je nastal rekreacijski in piknik prostor z obnovljenim toplarjem Florijanom– kozolcem dvojnikom iz leta 1902 pod katerim je shranjena etnološka zbirka. V naselju Blato je tudi igrišče za golf. 

V obdobju 2006 – 2010 je bilo na tem območju obnovljenih več javnih poti, urejena javna razsvetljava Blato, v Črni potok je bil napeljan vodovod, urejenih je bilo več postajališč in postavljenih več kot 300 mejnikov. 

Gibanje števila prebivalstva v KS Račje selo

Viri podatkov: Krajevni leksikon Slovenije, 1971 in Statistični urad RS, 2020

* Vejar je naselje v Občini Trebnje, ki je bilo ustanovljeno leta 2014 z odcepitvijo od naselja Hudeje.

V 2. polovici 19. stoletja je bila na območju KS Račje selo v vseh naseljih zabeležena rast števila prebivalcev, z izjemo Velike Ševnice, v kateri je število prebivalstva stagniralo. Za 1. polovico 20. stoletja je značilno upadanje števila prebivalcev v večini naselij, naraščanje pa le na Blatu in v Veliki Ševnici. Za 2. polovico pa je značilno upadanje števila prebivalcev v vseh naseljih, z izjemo Hudej, skupno število prebivalcev v krajevni skupnosti pa je kljub temu naraščalo in vrh doseglo v začetku naslednjega stoletja. V začetku 21. stoletja je število prebivalcev naraslo v vseh naseljih, največ v Hudejah, stagniralo pa le v Mali Ševnici, ki se edina nahaja na vzpetem obodu kotline.

Več o posameznih naseljih v KS Račje selo

Blato je strnjeno naselje na rahlo dvignjenem svetu pod Blaškim hribom (370 m) v povirju potoka Zajke in Vejarja, ki je ime dobilo po blatni ozki poti, ki je v preteklosti potekala sredi vasi,v letu 2010 pa je v njem živelo 96 prebivalcev. Na severozahodni strani vasi se pod Majerjev hrib in Grle (360 m) zajeda dolina Zajka z istoimenskim potokom, zajezenim za vaški vodovod, ki so ga vaščani sami zgradili leta 1967. Nad Zajko je zaselek Črni potok s tremi hišami v katerih je pred drugo svetovno vojno živelo 29 ljudi, danes dva, stanje pa se izboljšuje saj je tukaj nastala vinska klet, kmalu pa se bo pričela tudi gradnja turističnega objekta. Na severu se nahajajo vlažni travniki Perile in Gmajna z  izvirom Bližnjice v kateri so v preteklosti napajali živino ko je vseh šest luž v vasi zmrznilo. Na vzhodu so travniške močvirnate Loke ob Vejarju, nad Lokami pa se dviga svet v terasah, kjer so njive Dobrave, Vrles, Lemež, Grček, Zakotle, Župnice in V blatih. Dolina Vejarja je bila v preteklosti zelo zamočvirjena, lastniki travnikov so morali večino pokošene trave prenesti in  posušiti na obrobju doline, to težavo pa je omilila regulacija potoka, ki je bila končana leta 1958. Na južni strani se do Blaškega hriba razprostira obdelano Blaško polje, pod Blaškim hribom je vaški kamnolom, v vasi pa zbiralnica mleka in nekaj obrtnikov. Pod vasjo se nahajajo velike količine kvalitetne gline, ki so jo kmetje pred 100 in več leti kopali na svojih travnikih in izdelovali opeko za svoje potrebe pa tudi za prodajo, dejavnost pa se je po prvi svetovni vojni razširila z izdelavo opeke v tovarni, ki je po drugi svetovni vojni s proizvodnjo prekinila. Kasneje so proizvajali tudi keramične ploščice (od 1974 do 1985), ostanek izkopa gline pa je jezero, ki je lepo vzdrževano, v njem pa je možen tudi ribolov. Na drugi strani glinastega področja je barjanski teren, kjer se pozibavaš kot v zibelki, šota pa sega tako globoko, da so se po ustnem izročilu v to močvirje pogreznili turški osvajalci. Dokaz za to so na teh travnikih najdene konjske podkve, ki so manjše kot jih imajo običajni konji, ena izmed njih pa krasi tudi toplar Florijan. V bližnji prihodnosti domačini načrtujejo še  sanacijo izvira Bližnjice in jame v kateri so predniki sušili sadje in lan. 

Hudeje so gručasto naselje severno od Trebnjega na nizkem gričku sredi Lok, široke močvirnate doline po kateri teče Vejar, v njem pa so v letu 2010 živeli 304 prebivalci. Na zahodni strani je Grič z njivami in redkim gozdičem, na severovzhodu nižji gozdnati Fiščak, na jugu pa široki gozdnati Majcnov hrib (354 m). Po njegovem robu je speljana cesta Gomila – Veliki Gaber ob kateri so zaselki Pri cesti, Prelog in V blatih, med cesto in Hudejami pa so vlažni travniki. Na severu je večji kompleks njiv Za gričem in V blatih ter na vzhodu V dolini, Zaborštu in Podžupi, proti Lokam pa je prst podobna barjanski črnici. Pri cesti je bila včasih zbiralnica mleka, pod vasjo pa je studenec z napajalnim koritom, ki so ga včasih uporabljali za napajanje živine. Italijani so ob veliki noči leta 1942 požgali eno hišo z gospodarjem vred, v gozdu nad cesto pa je spomenik trem Trebanjcem, ki so jih tu zalotili okupatorji in pobili.

Mala Ševnica je gručasto naselje pod gozdnatim Bukovjem na severnem koncu močvirnatih Lok ob Vejarju, v letu 2010 pa je v njem živelo 18 prebivalcev. Malo Ševnico od Velike loči Ševniško polje z njivami, na severu jo obdaja Kriška gora, na vzhodu pa gozdnati Žugov hrib (360 m), pod katerega se zajeda globoka dolina Prdljivec, ki prehaja v širšo močvirnato ravan Zaloko. Nad Žugovim hribom je na manjši gozdni jasi zaselek Brhovo, severno od njega gozd Cejniče, v katerem je močan izvir Na studencu, vzhodno od tod pa je vinorodni Trnič. Območje je bogato z vodo: v Zaloki je izvir Škalca, na jugozahodu pod Bukovjem pa je v zaprti dolini kraški izvir Kot ali Peskar, od koder je bil napeljan vodovod na Veliko Ševnico. V bližini so bili odkriti ostanki rimske naselbine (zidovi, opeka, novci, kamnite plošče) in rimski grobovi. 

Račje selo je obcestno naselje, ki je v letu 2010 imelo 90 prebivalcev. Na jugu je gozdnati Majcnov hrib, na zahodu nižji Hrib, v vznožju katerega so njive, na vrhu pa gozd. Poleg Hriba je grič s cerkvijo svetega Florijana, ki je bila zgrajena v prvi polovici 17. stoletja in je naslednica starejše cerkve, ki se prvič omenja leta 1526. Glavni oltar iz leta 1676 je Plumbergovo delo, glavni kip sv. Florijana delo Borisa Kalina, križev pot iz leta 1843 pa je Langusov. V zvoniku je zvon ljubljanskega livarja Lienharta iz leta 1655.

Na severu se razprostirajo Blaške njive, ki sežejo v dolinsko zajedo Dol, na vzhodu svet pada proti vlažnim travnikom ob Vejarju, Lokam, sredi Lok pa se dviga Mali hrib pod katerim so vlažni travniki Blate. Ob cesti proti Veliki loki se razprostirajo njive Vejar, tik ob vasici pa je kraška globel Devc z izvirom Periv, kjer so pred leti napajali živino in prali perilo. Na križišču je kal, v bližini vasi pa je bilo najdenih mnogo najdb iz prazgodovinskega in rimskega časa.

Velika Ševnica je gručasta vasica s 54 prebivalci v letu 2010, ob cesti z Blata na Malo Ševnico, od katere jo loči ožji pas njiv Ševniškega polja nad katerim se dviga markantni Križ z vinogradi. Na vzhodu je močvirnata ravan Loke, sredi Lok osamelec Koščakov grič z zaselkom Na gmajni, na južni strani pa je zaselek Zajka v dolini Zajki, po kateri teče potok z istim imenom. Na zahodu se svet strmo dviguje v Hrib, ki je v vznožju obdelan, višje poraščen z gozdom Rbido, pod Hribom pa je ozka dolina Kot z večjim izvirom.

Viri:
Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
Statistični urad Republike Slovenije, 2011

Avtorica: Alja Rabzelj