Občina Trebnje

NAZIV OPERACIJE:

Izvedba sončnih elektrarn v lasti občin in ostalih javnih zavodov

KRATEK OPIS OPERACIJE:

Analize obstoječega stanja in potreb so jasno pokazale potrebo po izvedbi projekta sončnih elektrarn na javnih objektih, s čimer se bo povečala proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov. Zato so se občine Kranjska Gora, Žirovnica, Gorje, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Kamnik, Krško, Jesenice, Žiri, RTV Slovenija, Trebnje, Solčava, Litija in Semič, združene v konzorcij, lotile postavitve sončnih elektrarn na različnih javnih objektih v lasti občin in javnih zavodov.

V okviru projekta so bili v občini Trebnje za postavitev sončnih elektrarn izbrani naslednji objekti: Osnovna šola Trebnje, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Vrtec Mavrica, Podružnična šola Dolenja Nemška vas in Vrtec Mavrica, Enota Lovrenc.

Na javnem razpisu je bilo za izvajalca del izbrano podjetje EPEU iz Šentjurja, ki je v septembru 2025 pričel s postavitvijo sončnih elektrarn.

Vseh pet objektov skupaj na letni ravni izkazuje porabo elektrike v višini 864 MWh, po namestitvi sončnih elektrarn pa se bo ta poraba znižala na 57 MWh, kar pomeni prihranek v višini 807 MWh. Strošek električne energije za vseh 5 objektov na letni ravni znaša 207.718,00 EUR, po namestitvi pa bo ta znašal le še 110.926,00 EUR, kar pomeni prihranek v višini 96.792,00 EUR na letni ravni oziroma zmanjšanje stroškov električne energije za skoraj polovico.

CILJI OPERACIJE:

 - povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov: Z večanjem kapacitet za proizvodnjo električne energije iz sončne energije občine zagotavljajo večji delež zelene energije v svojem energetskem portfelju;

 - večja energetska varnost in samooskrbnost: S postavitvijo sončnih elektrarn občine zmanjšujejo svojo odvisnost od uvožene energije in prispevajo k večji energetski neodvisnosti na lokalni ravni;

 - manjša izpostavljenost nihanju borznih cen energije: Z lastno proizvodnjo energije občine zmanjšujejo svojo ranljivost na nihanja cen energije na globalnih trgih, kar omogoča stabilnejše in predvidljivejše stroške za energijo;

 - zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv: S prehodom na sončno energijo občine zmanjšujejo svojo odvisnost od fosilnih goriv, kar pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in boju proti podnebnim spremembam;

 - izkoriščanje lokalnih obnovljivih virov: S postavitvijo sončnih elektrarn občine izkoriščajo lokalne obnovljive vire energije, kar zmanjšuje potrebo po transportu energije in povečuje energetsko učinkovitost;

 - izobraževanje in ozaveščanje javnosti o obnovljivih virih energije: Projekt služi kot primer dobre prakse in ima pomembno vlogo pri izobraževanju in ozaveščanju občanov in lokalnih skupnosti o pomenu in prednostih obnovljivih virov energije;

 - krepitev lokalnega gospodarstva: Z investiranjem v sončne elektrarne se spodbuja lokalno gospodarstvo, saj se za izvedbo projekta in vzdrževanje sistemov lahko zaposluje lokalna delovna sila in podjetja;

 - povečanje odpornosti na podnebne spremembe: S povečanjem deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, občine prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in krepijo svojo odpornost na podnebne spremembe;

 - vzpostavitev modela za prihodnje energetske projekte: Projekt postavlja temelje in služi kot model za razvoj in izvedbo podobnih energetskih projektov, tako na regionalni kot nacionalni ravni.

Projekt sodi k uresničevanju 3. razvojne prioritete.

Regionalni razvojni program regije Jugovzhodna Slovenija 2021–2027, 2022

Osnutek RRP regije Jugovzhodna Slovenija vključuje sledeče razvojne prioritete:

1.                 Gospodarska, pametna in trajnostna regija JV Slovenija:

-          raziskave, razvoj in inovativna dejavnost v regiji

-          podporno okolje za rast in konkurenčnost gospodarstva regije

-          digitalna preobrazba regije

-          razvoj kadrov in kompetenc

-          trajnostno upravljanje, razvoj in promocija turistične ponudbe destinacij v regiji

-          identiteta narave in kulturne dediščine

-          razvoj kmetijstva, gozdarstva in ohranjanje vitalnega podeželja

2.                 Zelena in nizkoogljična JV Slovenija:

-          varovanje naravnih virov

-          večja energetska učinkovitost in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije

-          prehod na krožno gospodarstvo

-          prilagajanje podnebnim spremembam

-          izboljšanje stanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanje onesnaženja

-          trajnostna mobilnost

3.                 Mobilna in bolj povezana JV Slovenija:

-          razvoj cestne infrastrukture

-          razvoj železniške infrastrukture

-          razvoj letališke infrastrukture in storitev

-          razvoj rečnega prometa

4.                 Socialna, solidarna in privlačna regija JV Slovenija

-          zdravo in aktivno življenje ter kakovost življenja

-          socioekonomska integracija marginaliziranih skupnosti, migrantov in ranljivih skupin preko programov, ukrepov, socialnih storitev ipd.

-          izboljšanje učinkovitost trga dela in dostopa do kakovostne zaposlitve preko infrastrukture, programov in socialnih inovacij

-          izboljšanje dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev v izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju preko programov in infrastrukture

-          zagotovitev kakovostnih pogojev infrastrukture za razvoj in krepitev programov družbenih dejavnosti

5.                 Regija JV Slovenija, ki je bližje državljanom, s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mestnih in podeželskih območij ter lokalnih pobud

-          trajnostni razvoj mest, mestnih naselij in naselij mestnih območij

-          zeleno, podjetno in radoživo podeželje (CLLD)

-          izdelava regionalnega prostorskega plana

-          razvoj problemskih območij

-          revitalizacija razvrednotenih/degradirani območij

Projekt Izvedba sončnih elektrarn v lasti občin in ostalih javnih zavodov je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, ki jih zagotavlja na podlagi Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja »Zeleni prehod«, komponente 1: »Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu« (C1 K1), naložbe »Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije«.