V luči aktualnih razmer na področju romske problematike, se je minuli torek, 18. novembra 2025, sestala Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti, ki je razpravljala o romski problematiki na območju občine Trebnje.

Komisijo sestavljajo Blaž Pavlin (predsednik komisije in član občinskega sveta), Franci Ostanek (član občinskega sveta), Vida Hočevar (pripadnica romske skupnosti), Matej Breznik (romski svetnik občinskega sveta), Gregor Urbič (predstavnik KS Račje selo) in Andrej Grm (pripadnik romske skupnosti), ki pa ga na seji ni bilo. Prisotni so bili tudi drugi deležniki, ki se ukvarjajo z Romi, in županja Občine Trebnje Mateja Povhe.

Kot je uvodoma dejal predsednik omenjene komisije Blaž Pavlin, v romskem naselju Vejar ne prihaja do takšnih ekscesnih primerov kot v drugih delih Dolenjske. »Velika zasluga gre Policijski postaji (PP) Trebnje, ki striktno nadzira in se ukvarja z romsko problematiko,« je povedal Pavlin, ki je v nadaljevanju seje dal besedo načelniku PP Trebnje Dušku Jevtiču.

Ta je izpostavil, da so policisti dnevno prisotni v romskem naselju Vejar, kjer z inšpektorji in drugimi državnimi organi izvajajo različne preventivne in po potrebi tudi represivne ukrepe. Letos so tam izvedli že več kot 500 preventivnih aktivnosti. »Kar se tiče varnostne problematike, Trebnje malo odstopa, je malo bolj mirno. Glede na lansko leto je letos stanje podobno, morda po statističnih podatkih celo malo boljše,« je nanizal Jevtič  in hkrati dodal, da statistika ni vedno najboljši pokazatelj realnega stanja. Po njegovih besedah je bistveno, kako se ljudje v bližini romskega naselja počutijo varne.

Načelnik PP Trebnje je poudaril, da se odzovejo na vsako prijavo, večkrat napišejo globo, a opaža, da se potem nič ne spremeni, razen če nekoga neposredno ne odpeljejo v zapor. »Sistem je treba spremeniti, da vse te globe pripeljejo do nekega epiloga, ki bi storilce odvrnile od kaznivih dejanj,« je povedal Jevtič, ki upa, da se bo s tako imenovanim Šutarjevim zakonom vendarle kaj spremenilo.

Na območju trebanjske občine v sodelovanju s Fursom izvajajo nadzor, prejšnji teden so trem dolžnikom zasegli vozila. S temi aktivnostmi bodo nadaljevali, saj so se po besedah Jevtiča izkazale za dobre.

 Neobiskovanje šole velik problem

Da bi Romi prišli do izobrazbe in zaposlitve, je zelo pomembno obiskovanje šole. A po besedah ravnateljice Osnovne šole Trebnje Ane Kastigar, je to velik problem. Lani so imeli na šoli 56 romskih učencev, od tega le nekaj v višjih razredih, le dva pa sta zaključila osnovnošolsko šolanje. »Učenec se je vpisal naprej v srednjo šolo, učenka pa je zaradi nosečnosti žal ostala doma,« je dejala ravnateljica.

Letos trebanjsko šolo skupaj s podružnicami obiskuje 49 romskih učencev, njihova prisotnost pri pouku pa je po besedah Ane Kastigar »slaba«. Še posebej sta kritična dva učenca, ki imata več neupravičenih kot opravičenih ur. »Zakon o osnovni šoli od 1. septembra letos predvideva, da učenec, ki ima več kot 15 neopravičenih ur, dobi vzgojni opomin. Zakon tudi določa, da se mora razrednik pred izdajo takšnega opomina sestati z otrokovima staršema, da jim vse to pojasni, a težava je, ker romski starši na sestanek ne pridejo. Tako jim ne moremo izreči vzgojnega opomina,« težavp pojasnjuje ravnateljica. Vseeno bodo ukrepali, učenca bodo prijavili na pristojni inšpektorat, saj je po zakonu obiskovanje osnovne šole obvezno. 

Otroški dodatek v materialni obliki

Ko bo inšpektorat izdal odločbo in bo ta pravnomočna, bo o tem obveščen območni center za socialno delo. »Takrat imamo zakonsko podlago, da se za tistega otroka, ki ne hodi v šolo, otroški dodatek ne izplača v denarju temveč v materialni obliki, in sicer z naročilnico,« je razložila pomočnica direktorice trebanjske enote Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina Andreja Selšek.

»Ali bo to imelo kakšen učinek. To je že bilo. Ko smo imeli trgovino, so hodili z naročilnicami in na blagajni zahtevali, da jim jo zamenjamo za denar. Pa še grozili so,« se je spraševal Franci Ostanek.  Gregor Urbič pa se je čudil, da so se zadeve začele premikati šele po tragičnem dogodku v Novem mestu. »Kje so bile pristojne institucije prej? Zakaj država ni ukrepala?«

Romski svetnik Matej Breznik je obsodil dejanja nekaterih pripadnikov romske skupnosti, zaradi katerih se zdaj po njegovih besedah na vse Rome meče slaba luč.

 Romski vrtec Romano pomemben in potreben

V razpravi se je oglasila tudi ravnateljica Vrtca Mavrica Trebnje Andreja Stegenšek, saj v romskem naselju Vejar deluje vrtec Romano. Kot je dejala, je ta zelo pomemben in potreben, otrokom pa omogoča lažji prehod v osnovno šolo. »Orje ledino med otroci in starši.« Sprejme lahko največ 21 otrok, v povprečju pa ga obiskuje od 14 do 16. Z romskimi otroci in njihovimi starši se veliko ukvarjajo. »Pripravljamo delavnice, od kuharskih do ustvarjalnih, da naučimo starše, kako se lahko z otrokom igrajo, kako jih sprostijo. Opažamo, da so romski otroci preveč na substancah, to je kava, to so energijska poživila. Njihovi živčni sistemi so tako vzdraženi, zato imamo veliko dela, da jih umirimo. Vsi vemo, če so otroci umirjeni, so veliko bolj dojemljivi. Res veliko delamo z družinami,« je dejala ravnateljica trebanjskega vrtca.

Energijo pa jim jemlje vandalizem, je še dodala Stegenšek. Matej Breznik je zato predlagal, da se na objekt vrtca namestijo kamere, ki bodo morda nepridiprave odvrnile od uničevanja stavbe in njene okolice. 

Mladoletno materinstvo

Mladoletno materinstvo je v romskih skupnostih pogosto, deklice pa potisne v prezgodnjo odraslost. »Pri nas ni tako huda situacija kot drugod. Leta 2021 ni bilo nobene mladoletne mamice, leta 2022 sta rodili dve 17-letnici, leta 2023 dve 16-letnici, od njiju je nato ena leta 2024 rodila dvojčka, tako da ima pri 17 letih že tri otroke. Letos je rodila 15-letnica, tudi oče tega otroka je 15-letnik. Noseča je 16-letnica, ki naj bi rodila decembra. V naselju imamo še 14-letnico, ki je tja priseljena, rodila pa je prejšnji mesec,« je podatke nanizala pomočnica direktorice CSD Dolenjska in Bela krajina, Enota Trebnje Andreja Selšek.

Vsi govorci so se strinjali, da je pri reševanju romske problematike ogromno izzivov, ki se jih je treba lotiti, ne pa jih pometati pod preprogo. Pri socializaciji Romov pa je ključno, da romski otroci hodijo v šolo in pridobijo znanja ter da se kasneje zaposlijo in niso odvisni od socialnih transferjev.