Občinski pihalni orkester Trebnje letos praznuje 100-letnico delovanja. Visok jubilej so obeležili s slavnostnim koncertom, ki so ga s svojim nastopom obogatile tudi Trebanjske mažorete. Tudi te so lani zaznamovale pomemben mejnik, 30 let uspešnega delovanja.

Koncerta so se udeležili županja Občine Trebnje Mateja Povhe in podžupan Blaž Ovnik, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Mojca Jan Zoran, poslanec Franci Kepa ter številni drugi gostje.

»Redke so zgodbe, ki skozi desetletja tako močno povezujejo ljudi, kraj in skupnost, kot to uspeva Občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje. V stoletju delovanja je orkester doživel številne prelomnice, premagal težke trenutke vojnega in povojnega obdobja, rastel skupaj s krajem ter ustvaril nešteto nepozabnih nastopov in koncertov. Ob tem so številni posamezniki s svojim trudom, znanjem in srčnostjo poskrbeli, da je godba ostala del identitete Trebnjega. Sto let predanosti glasbi, prijateljstvu, prostovoljstvu in ohranjanju tradicije je jubilej, ki si zasluži globoko spoštovanje in iskrene čestitke,« je dejala županja.

V govoru je izpostavila tudi jubilej Trebanjskih mažoret, ki s svojo energijo, eleganco, disciplino in nasmehom že tri desetletja bogatijo občinske prireditve ter skupaj z godbo ustvarjajo podobo prazničnega, povezanega in ponosnega Trebnjega.

Zgodba trebanjske godbe se je začela leta 1926 v Godnjavčevi gostilni v Starem trgu na pobudo gostilničarja Franca Godnjavca. Ob ustanovitvi je štela dvanajst članov. Leta 1930 je prenehala delovati, v ljudeh pa je ostala želja po novi godbi, ki so jo tešili z malim trobentaškim zborom, delujočim v okviru trebanjskega gasilskega društva. Zamisel o ponovni ustanovitvi godbe je oživela v začetku leta 1938. Zaslugo za to je imel tedanji trebanjski dekan Ivan Tomažič, ki je v Starem trgu pri Ložu nakupil inštrumente. Med vojno so jih zaplenili italijanski vojaki, po kapitulaciji Italije pa so jih pustili v vojaških barakah. Domačini so jih nato raznesli po domovih in jih skrbno shranili.

Godba je v svoji bogati zgodovini iz gasilskega trobentaškega zbora prerasla v pihalni orkester, ki so ga v vseh teh letih vodili številni dirigenti, vsak pa je pustil svoj neizbrisen pečat. Pohvalijo se lahko s številnimi uspehi na tekmovanjih doma in v tujini. Pomembno vlogo so godbeniki odigrali tudi pri ustanovitvi Glasbene šole Trebnje, ki letos praznuje 50 let delovanja. Pred tremi desetletji pa so se jim kot sekcija pihalnega orkestra pridružile še Trebanjske mažorete.

Orkester je danes nepogrešljiv del kulturnega in družbenega življenja v občini Trebnje, saj skupaj z mažoretami sodeluje na vseh pomembnejših prireditvah.

»Občinski pihalni orkester ni le glasbeni sestav, temveč pomemben kulturni steber našega kraja, ki že stoletje soustvarja utrip Trebnjega in povezuje ljudi različnih generacij,« poudarja predsednik Občinskega pihalnega orkestra Trebnje Borut Kolenc.

Godbo, ki jo vodi dirigent Jernej Korbar, sestavlja okoli 45 članov. »Sto let trebanjske godbe ni zgodba posameznikov, temveč zgodba generacij. V naših vrstah danes igrajo vnuki in otroci nekdanjih godbenikov, zato se tradicija ne ohranja le v notah in instrumentih, ampak predvsem v ljudeh. Prav zato lahko rečemo, da je trebanjska godba ena velika družina,« je izpostavil Kolenc.

Dvakrat tedensko se srečujejo na vajah, na leto pa imajo v povprečju okoli 40 nastopov. Med najbolj odmevnimi dogodki je tradicionalni novoletni koncert, ki vsako leto privabi številno občinstvo.

Posebej so ponosni na izjemno povezanost s Trebanjskimi mažoretami. »Skupaj že tri desetletja ustvarjamo zgodbo, ki je v slovenskem prostoru prava posebnost. Medtem ko godbe in mažorete marsikje po Sloveniji delujejo ločeno, smo v Trebnjem tudi po treh desetletjih ostali tesno povezani in usklajeni. Prav ta povezanost daje našim nastopom posebno energijo, podobo in srčnost. Trebanjske mažorete s svojo eleganco, usklajenostjo in predanostjo oplemenitijo vsak naš nastop, skupaj pa ustvarjamo podobo, ki ostaja v spominu obiskovalcev,« dodaja Kolenc.

Trebanjske mažorete so svojo zgodbo začele pisati leta 1995, ko sta dirigent Igor Teršar in takratni predsednik Občinskega pihalnega orkestra Trebnje Nace Škoda nagovorila in spodbudila Darjo Korelec, učiteljico športne vzgoje na Osnovni šoli Trebnje, da ustanovi mažoretno dejavnost kot sekcijo orkestra. Novica je hitro zaokrožila med učenkami in kmalu se je oblikovala prva skupina mažoret. Tako se je začela zgodba, ki traja še danes.

»Začetki so bili skromni. Udeleževala sem se seminarjev in pridobljeno znanje prenašala na mažorete. Iz leta v leto nas je bilo več,« se spominja Darja Korelec.

Veščine so usvajale korak za korakom, lik za likom, starši pa so poskrbeli za prvo opremo. Prvič so se predstavile na tekmah Rokometnega kluba Trimo Trebnje, danes pa je za njimi že nešteto nastopov doma in v tujini. Redno se udeležujejo tudi tekmovanj, na katerih dosegajo vrhunske rezultate.

Lani so na evropskem prvenstvu v Sarajevu osvojile naslov absolutnih evropskih prvakinj, s katerim so kronale dolgoletno predano in kakovostno delo. Odlično so se odrezale tudi na letošnjem državnem prvenstvu v Laškem, ljubitelje mažoretne dejavnosti pa še posebej veseli novica, da bo prihodnje leto državno prvenstvo gostilo prav Trebnje.

Letošnji jubileji trebanjske godbe, mažoret in Glasbene šole Trebnje dokazujejo, da ima glasba v Trebnjem posebno mesto. Generacije godbenikov, mažoret, mentorjev in podpornikov so skozi desetletja ustvarile bogato tradicijo, ki še danes povezuje ljudi ter soustvarja kulturno podobo občine.