Občina Trebnje skrbno neguje spomin na znane rojake. Letos mineva deset let, odkar se je poslovila ena najvidnejših slovenskih opernih umetnic Vilma Bukovec, ki je rojstnemu Trebnjemu zapustila dragoceno kulturno dediščino. Na pobudo Občine Trebnje in Klekljarske skupine Žnurce je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje pripravila razstavo Trebanjska operna diva Vilma Bukovec (1920–2016), ki jo je sinoči odprla županja Občine Trebnje Mateja Povhe.

»Ko njeno delo ponovno predstavljamo skozi operne in glasbeno-scenske uprizoritve, pripoved, arhivsko gradivo ter razstave, kot je današnja, njena zapuščina ne ostaja zgolj zgodovinski podatek. Postane nekaj živega, kar lahko nagovori tudi občinstvo, ki je ni moglo doživeti na odru ali je osebno spoznati,« je ob odprtju povedala županja. Dodala je, da nas življenjska in umetniška pot Vilme Bukovec opominja, da pomembni ustvarjalci slovenske kulture ne pripadajo le velikim kulturnim središčem.

Dragoceni predmeti iz zapuščine Vilme Bukovec

Na razstavi je predstavljen del bogate zapuščine Vilme Bukovec. Na ogled so postavljeni njeni kostumi in kostumski dodatki iz opernih vlog, osebni dokumenti, priznanja, pripomočki za ličenje, fotografije, uokvirjeni portreti, lastni notni zapisi in njen doprsni kip.

Med razstavljenimi predmeti je tudi pahljača iz nojevih peres, ki jo lahko vidimo na fotografiji Vilme Bukovec v vlogi Tatjane v operi Jevgenij Onjegin iz leta 1948. »Z izborom predmetov, fotografij in spremljajočih opisov sem želela predstaviti Vilmo Bukovec kot zanimivo osebnost in izjemno umetnico, obenem pa poudariti, da je bila naša rojakinja, na katero smo lahko upravičeno ponosni,« je povedala avtorica razstave Damjana Šalehar. Dodala je, da je celotna zapuščina Vilme Bukovec skrbno popisana in fotografirana na digitalnem portalu Kamra.

Pomen razstave je poudarila tudi direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje Sabina Tori Selan, ki je izrazila zadovoljstvo, da lahko v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje gostijo razstavo, posvečeno tako izjemni umetnici Vilmi Bukovec. Galerija sicer hrani več kot 1.500 del, ki so jih umetniki ustvarili na Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov Trebnje, prihodnje leto pa bodo obeležili že njegovo 60. izvedbo. »Veseli nas, da lahko ta edinstveni kulturni prostor ob tej priložnosti približa obiskovalcem tudi življenje in zapuščino trebanjske operne dive,« je dejala Sabina Tori Selan.

Odprtje razstave sta z pevskim nastopom obogatila učenca Glasbene šole Trebnje.

Od Trebnjega do velikih opernih odrov

Vilma Bukovec se je rodila leta 1920 v Trebnjem, na grajski pristavi na naslovu Pod gradom 5. Bila je najmlajša od osmih otrok Josipine oziroma Jožefine in Ignaca Bukovca.

Pela je v otroškem pevskem zboru v trebanjski cerkvi, po končani osnovni šoli v Trebnjem pa je šolanje nadaljevala na državni realni gimnaziji v Novem mestu. Po maturi je želela študirati slavistiko, vendar si bivanja v Ljubljani ni mogla privoščiti. Zato se je vpisala na pravno fakulteto in se na predavanja vozila z vlakom.

Kmalu je spoznala, da študij prava ni njena prava pot. Posvetila se je študiju solopetja in se razvila v eno vodilnih pevk ljubljanskega opernega ansambla, prepoznavno po visoki pevski kulturi in prepričljivi odrski igri. Kot solistka je nastopala v številnih državah ter prejela več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj.

V Trebnjem je zadnjič nastopila leta 1980. Dolenjski list je takrat poročal: »Dvorana kulturnega doma ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, ki so želeli prisluhniti veliki umetnici. Odpela je nekaj arij, s katerimi je najbolj zaslovela na opernem odru. Ta njen jubilejni koncert je bil v vseh pogledih vrh trebanjske kulturne sobote. Ob tej priliki so ji Trebanjci poklonili zlato plaketo trebanjskega tabora likovnih samorastnikov.«

Po štiridesetih letih aktivnega petja se je leta 1982 poslovila z odra ljubljanske Opere, kjer je dolgo veljala za primadono. Leta 2003 je postala častna občanka Občine Metlika, leto pozneje pa tudi častna občanka Občine Trebnje. Umrla je 7. decembra 2016.

»Bila je primadona v pravem pomenu besede, gospa z velikim srcem in dušo. Rada je imela Trebnje in nanjo smo zelo ponosni,« se jo spominja Marija Prosenik, vodja Klekljarske skupine Žnurce, ki z različnimi dogodki ohranja spomin na znano rojakinjo.

Razstava kot uvod v Vilmin večer

Razstava, ki bo na ogled do 5. decembra 2026, je uvod v Vilmin večer, osrednji glasbeno-scenski poklon izjemni umetnici. Dogodek bo v soboto, 26. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Trebnje.

Spomin na Vilmo Bukovec bodo skozi glasbo in gledališko pripoved obudili sopranistka in primadona SNG Maribor Sabina Cvilak, dramska igralca Ana Pavlin in Gal Oblak ter režiser Marko Plantan.

Pred tem bo v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje potekala celodnevna pevska delavnica za učence glasbenih šol pod vodstvom priznane sopranistke in profesorice petja Katje Konvalinka. Mladi pevci bodo pridobljeno znanje in svoje glasbene talente predstavili na popoldanskem koncertu.