Javna agencija SPIRIT Slovenija je prejšnji teden v Galaksiji Trebnje pripravila zaključni posvet v okviru projekta Akademija TKT-JPZ, katerega namen je izboljšati načrtovanje, urejanje in upravljanje javnih zelenih površin po načelih trajnosti in krožnega gospodarstva. Na posvetu so bili predstavljeni rezultati večmesečnega sodelovanja, ključne ugotovitve projekta, primeri dobrih praks ter predlogi nadaljnjih razvojnih korakov na področju urejanja zeleno-modre infrastrukture.

Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi konkretnih projektov in razvojnih rešitev, ki so nastajale v sodelovanju občin, strokovnjakov in javnosti. Zbrane je uvodoma nagovorila županja Občine Trebnje Mateja Povhe, ki je izrazila zadovoljstvo, da se prav v Trebnjem zaključuje posvet , ki je povezal številne občine ion strokovnjake pri pomembnih razmislekih o prihodnosti javnih zelenih in modrih površin.

»Dobili smo usmeritve, kako na tem področju lahko naredimo korak naprej. Večina občin, tudi naša, se je teh vprašanj doslej lotevala parcialno, sektorsko in razdrobljeno. Ob hkratni odsotnosti stabilnih virov financiranja so bile investicije na tem področju manj učinkovite. Računam, da se bomo v prihodnje na tem področju povezovali regijsko ali celo širše ter dosegli sinergijske učinke, od katerih bomo vsi nekaj imeli,« je dejala županja.

V projekt Trajnostne in krožne transformacije javnih zeleno-modrih površin (TKT-JPZ) je bilo vključenih več slovenskih regij, tudi regija JV Slovenija. Zanjo je značilno, da razpolaga z izrazitim naravnim kapitalom ter pomembnimi prostorskimi in okoljskimi potenciali, ki predstavljajo pomembno razvojno osnovo za doseganje ciljev zelenega in digitalnega prehoda ter prilagajanja na podnebne spremembe.

Prebivalci prepoznavajo pomen zeleno-modrih površin

V raziskavo so bile iz JV Slovenije vključene Mestna občina Novo mesto ter občine Trebnje, Črnomelj, Kočevje, Metlika in Šentjernej. V anketi je dodelovalo tudi 285 prebivalcev trebanjske občine, ki so opozorili na 43 pomanjkljivosti in podali 154 predlogov izboljšav.

Analiza regije JV Slovenija je pokazala, da prebivalci naravne potenciale jasno prepoznavajo in izražajo visoko stopnjo interesa za nadaljnji razvoj javnih zelenih in modrih površin, predvsem na področju urejanja rek, dostopnosti do voda, razvoja rekreacijskih poti ter izboljšanja kakovosti urbanega prostora.

JV Slovenija ima velik razvojni potencial

Kot je navedeno v zaključnem poročilu, občine javne zelene in modre površine še vedno precej razdrobljeno načrtujejo, kar zmanjšuje učinkovitost investicij in otežuje dolgoročno upravljanje prostora. Za učinkovitejši razvoj bo v prihodnje ključno okrepiti sodelovanje med občinami, državnimi institucijami, razvojnimi agencijami in gospodarstvom, zagotoviti bolj sistematičen pristop k načrtovanju in upravljanju prostora ter zagotoviti stabilne in predvidljive finančne vire, ki bodo omogočali dolgoročno načrtovanje, izvajanje in vzdrževanje projektov zeleno-modre infrastrukture.

V zaključku poročila so še navedli, da ima JV Slovenija vse pogoje, da ob ustrezni institucionalni podpori, stabilnem financiranju in nadaljnjem povezovanju deležnikov postane ena vodilnih slovenskih regij na področju trajnostnega upravljanja zeleno-modre infrastrukture ter primer dobre prakse tudi v širšem evropskem prostoru.