Baragova pohodna pot je že poldrugo desetletje priljubljena med pohodniki. Večji del poti se odvija po prijetni gozdni ali travnati pokrajini, celotna krožna pot pa je dolga 18 km. Pot po Baragovi življenjski poti se začenja v Trebnjem pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, kjer je tudi Baragov kip. Nadaljuje se v Malo vas in mimo Knežje vasi v Dobrnič ter se preko Grmade in Vrhtrebnjega vrača v Trebnje. Vsebuje tri življenjske postaje Friderika Barage: Trebnje, Malo vas in Dobrnič ter se dopolnjuje z ostalo  kvalitetno ponudbo v tem prostoru. Organiziran pohod je konec junija v okviru spominskega dneva občine Trebnje - Baragovega dneva. Baragova pot - zloženka

Pot iz Trebnjega na Vrhtrebnje se začne v Trebnjem pri vhodu v Trebanjski grad, kjer je informativna tabla, ki opisuje Baragovo pohodno pot – krožno pot po življenjski poti Friderika Barage. Do Vrhtrebnjega se prehodi le njen prvi del, pot  je markirana, v začetku pa se zložno vzpenja po mešanem gozdu. 

Pot na Ostri vrh začnemo na Rdečem Kalu pri Dobrniču na križišču pri domačiji »Kresal«, kjer je tudi smerna tabla in začetek markirane poti. Po cesti gremo približno 50 metrov, nato pa zavijemo levo na gozdno cesto, katera nas vodi nad Lazom, mimo kraških jam Koprivnice ter Male in Velike Vratnice, ki pa so dostopne samo z jamarsko opremo. Kmalu pridemo do konca gozdne ceste, kjer pot zavije levo v gozd. 

Poti po Dobrniški dolini sestavljajo 4 krožne poti (POT D1,POT D2, Pot D3in Pot D4), ki imajo začetno in končno točko v Dobrniču in več odsekov, ki dopolnjujejo krožne poti in nas pripeljejo prav do vseh vasi v KS Dobrnič. Odsek pomeni, da se moramo, če ne poznamo terena, po isti poti vrniti nazaj na krožno pot. Vsak si lahko, glede na svoje želje in razpoložljivi čas, izbere del poti, ki ga bo prehodil. Pot je dobro označena. Večjih vzponov ni, so le krajši in manj zahtevni. Izjemi sta le odseka Lisec in Šahovec.

Na obrobju Trebnjega, v vasi Studenec se nahaja dobro označena gozdna pot, primerna za sprehod ali tek. Imenuje se »Sončkova pot«, čeprav je nekaterim znana tudi kot pot »V kotlu«. Dolga je 2800 m, če pa se vrnete po njej na izhodišče, boste naredili okoli 5600 m, kar je ravno pravšnja razdalja, da se dobro razgibate in koristno izkoristite prosti čas. 

Vinogradniške pešpoti vodijo po krajnih obronkih dolenjskega vinogradniškega področja, kjer se prideluje predvsem cviček.

Ponujajo se tri zelo slikovite pešpoti, od katerih sta dve krožni. Markirane so z rumenim trtnim listom in modrim grozdom, rdeči vrček pa označuje gostinsko ponudbo na poti. Pešpoti potekajo po razgibanih, prijaznih vinorodnih goricah, mimo skrbno negovanih vinogradov in značilnih dolenjskih zidanic. Poti so prehodne v vseh letnih časih, še posebno zanimive pa so v času trgatve in po njej. Tudi pozimi, ko so višji hribi težje dostopni, se lahko podate na eno izmed poti in si naberete kondicijo za spomladanske podvige. Na vseh poteh se ponuja čudovit razgled na sosednje gorice, po dolenjskem in zasavskem gričevju ter Kamniških in Julijskih Alpah. Izhodišče za pohod po vinogradniških pešpoteh je Čatež pod Zaplazom, ki je poznan kot zaključna točka Levstikove poti od Litije do Čateža. Na pohodne poti pa se lahko vključite tudi iz ostalih krajev.

Dolnjedolenjska vinska cesta poteka čez vinorodno območje Gradišča in Rihpovca ter sega vse do Trške gore. Trasa je speljana iz Trebnjega na Gradišče, ki vključuje tudi bližnjo Staro goro in Debenec, od tam pa na Rihpovec, kjer se vinorodno območje v občini Trebnje konča in se nadaljuje preko Karteljevega proti Trški gori in naprej na Otočec. Drugi krak je speljan proti Šmarješkim toplicam in Vinjemu vrhu, pot pa se konča v Dobruški vasi. 

Gozdna pot Zaplaške stezice vas popelje v osrčje zaplaškega gozda z izredno pestro sestavo drevesnih in rastlinskih vrst ter v zavetje Zaplaške Marije, saj je v neposredni bližini romarska cerkev Matere božje, znana kot »Dolenjsko Brezje«, in vam tako ponuja sozvočje narave in duha. Tukaj je našel svoj mir tudi pater Simon Ašič, znani zeliščar stiškega samostana.

Zaplaške stezice sestavljata pravzaprav dve poti: daljša je dolga približno 3 km, krajša pa 1 km. Obe sta krožni, začneta in končata se na Zaplazu, v neposredni bližini romarske cerkve.

Pohodna pot »Po sledeh Jurija Kozjaka« v celoti poteka znotraj meja Krajevne skupnosti Knežja vas v občini Trebnje in se nahaja v skrajnem severnem delu Suhe Krajine. Skupna dolžina poti znaša malo manj kot 12 km, višinska razlika med izhodiščno točko in najvišjo točko poti pa 116 m. Pot gre dvakrat navzdol in navzgor, največja višinska razlika pa je 156 m.

Začetek pešpoti je pri gradu Trebnje, kjer je izhodišče planinske poti na Vrhtrebnje, mimo pa poteka tudi Baragova pohodna pot. Od gradu se je potrebno spustiti dobrih 100 m skozi gozd do ceste na Odrgo, jo prečkati in nadaljevati mimo Kukenberka po kolovozni poti, vzporedno s tokom Temenice do Dolenjega Podboršta pri Trebnjem, gručastega naselja na terasi nad dolino reke Temenice. Po lokalni poti se iz vasi spustite po nadvozu nad cesto proti Trimu do križišča z regionalno cesto Trebnje - Mirna Peč v Dolenji Nemški vasi. Regionalna cesta vas vodi do železniške postaje Ponikve, vi pa se nekaj 10 m pred njo pri Zakrajškovem mlinu (Gorenje Ponikve 2) spustite levo po kamnitih stopnicah na pot po bregu Temenice do rup ali pa ob kapelici po lokalni cesti proti Grmu do podružnične cerkve svete Marjete. 

Leta 1987 se je v starem mestnem središču Litije zbralo 397 ljubiteljev pohodov iz vseh koncev Slovenije in se prvič odpravilo po poti, ki jo je v potopisu Popotovanje od Litije do Čateža opisal pesnik in pripovednik Fran Levstik. Odslej se na Martinovo soboto (2. soboto v mesecu novembru) v Litiji vsako leto zbere množica ljudi, ki se odpravi po tej prijetni in ne preveč naporni poti ter podoživlja Levstikovo pripoved o lepotah krajev ob poti, o ljudeh in o svojih doživljajih. Seveda je ta 21 kilometrov dolga pot primerna za hojo in nabiranje kondicije skozi vse leto, je pa prav posebno doživetje, če jo človek prehodi na dan, ko se je nanjo odpravil tudi Fran Levstik. Pot je v dvajsetih letih, odkar so jo oživili, postala priljubljena in znana po vsej Evropi. 

Pot Mare Rupene je odcep evropske pešpoti E7 od Dolenjskih Toplic prek Dobrniča do Žužemberka. Zasnovana je bila v letu 2003 kot trajen spomin na Maro Rupeno, delegatko 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze in na kongresu izvoljene prve sekretarke te organizacije ter kot na neumorno aktivistko za izboljšanje položaja kmečkih žensk in razvoj slovenskega podeželja, posebej manj razvitih območij Dolenjske. 

Pot je dolga okoli 25 km in se prične v Rodinah pri Trebnjem ter nadaljuje po vinski gorici Gradišče do Blatnega klanca. Iz smeri Debenec se ji priključi krak, ki poteka od kapelice do Stana pod Debencem preko Debenca. Oba kraka se srečata v gozdu Blatni klanec. Pot se nadaljuje skozi Zabukovje do trigonometrične geodetske točke Zglavnica, skozi vas Vrh in gorico Čilpah ter skozi gorico Reber v Vinski vrh, nato do Štatenberka, kjer je cerkev svetega Martina, nato po dolini Krajinskega parka Radulja do Španovega mostu, skozi Mirno vas in gorice Padež, Zapadeži in Jerenga, skozi Šmarjeto do Šmarjeških Toplic, kjer je zaključek ali pa začetek poti. 

Pot Romarjev od Žalostne gore preko Šentruperta in Vesele Gore na Zaplaz je posebna oblika oživljanja starih romarskih običajev. Ne gre za romanje v ožjem pomenu besede, ampak za pohodno pot, ki poteka po trasi romarske poti in posrečeno združuje prvine romanja (blagoslov romarjev na začetku poti, molitev pri znamenjih in križih med potjo, sveta maša ob zaključku) in moderno pohodništvo. 

Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv. Eme, ki je poznana tudi kot: Ema Pilštanjska, Ema Krška, kneginja Ema, Ema Breže-Selška, grofica Ema in Hemma v nemško govorečih deželah. Pot poteka preko Koroške, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske in je povezana z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma Pilgerweg).