Poleg praznovanja spominskega dne pa se domačini in drugi radi podajo na Baragovo pohodno pot (zloženka). Večji del se odvija po prijetni gozdni ali travnati pokrajini, celotna krožna pot pa je dolga 18 km. Pot po Baragovi življenjski poti se začenja v Trebnjem, pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, kjer je tudi  Baragov kip. Nadaljuje se v Malo vas in mimo Knežje vasi v Dobrnič in se preko Grmade in Vrhtrebnjega zaključi v Trebnjem. Vsebuje tri življenjske postaje Friderika Barage, in sicer Trebnje, Malo vas in Dobrnič ter se dopolnjuje s kvalitetno ostalo ponudbo v tem prostoru.

Pohodniki ne le podoživljajo pot Friderika Ireneja Barage iz rodne Male vasi pri Trebnjem, ampak simbolično obujajo skoraj nedoumljivo premagovanje velikih razdalj misijonarja in škofa Barage med Indijanci, ki jih je premagoval pogosto v izrednih vremenskih pogojih, da se je srečal s tistimi, ki so ga potrebovali. Razdalje pa niso bile le onkraj oceana, bile so in ostajajo tudi tukaj in zdaj in vedno znova se jih je potrebno učiti premagovati.

V Trebnjem si je moč ogledati župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, v letih 1799 do 1824 domačo župnijo Friderika Barage. Posebnost v Trebnjem je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, saj gre za najpomembnejšo tovrstno zbirko. Pot vodi tudi mimo trebanjskega gradu, v letih 1799 do 1812 dom Friderika Barage, od 1812 do 1824 pa tudi njegova lastnina.

Druga postaja je gradič v Mali vasi, kjer se je 28. junija 1797 Baraga rodil. Nekdanja vasica, sedaj zaselek Knežje vasi, se prvič omenja leta 1471, gradič, ki edini še stoji pa leta 1562. Njegovi znani lastniki so bili Viljem in Krištof Praunsperger, Jakob Lamberški in grofje Turjaški. Od slednjih ga je dobil v posest oče Baragove matere Katarine Jenčič. Baragova rojstna soba je še ohranjena, pa tudi podoba gradiča se od takrat ni bistveno spremenila, le kapele, ki je imela svoj čas celo svojega kaplana, sedaj ni več. Baraga je tu preživel le dve leti, potem se je družina preselila v trebanjski grad. Kot škof je Baraga obiskal  Malo vas 3. in 6. februarja 1854. Ob spominih na svojo mladost se je od nežnosti razjokal.

Friderik Baraga je bil krščen 29. junija 1797 v župnijski cerkvi sv. Jurija v Dobrniču, ki je tretja postaja pohodne poti. Kot misijonar je to impozantno, v baročnem slogu zgrajeno cerkev, obiskal še dvakrat, leta 1837 in 1854. Dobrnič se kot kraj prvič omenja leta 1136, kot župnija pa leta 1296. Današnja cerkev sv. Jurija je bila zgrajena v baročnem slogu leta 1777. V njem je ohranjen krstilni kamen pri katerem je bil 29. junija Baraga krščen. Za godovnega zavetnika je dobil Iyonskega škofa sv. Ireneja (nemško Friderika). 19. aprila 1836 je prvič obiskal dobrniško cerkev kot misijonar in ob krstilnem kamnu prebil v molitvi dolgo uro. Kot škof se je 3. februarja 1854 v tej cerkvi ponovno kleče zahvalil Bogu za milost krsta. Ob stoletnici rojstva, leta 1897, so škofu Baragi odkrili v cerkvi doprsni kip, delo kiparja Alojzija Progarja.

Baraga se je rodil v gradiču Mala vas pri Dobrniču. Krščen je bil še isti dan v dobrniški župnijski cerkvi svetega Jurija z imenoma Friderik Irenej, vendar prvega imena ni nikoli uporabljal, le drugega. Njegova starša - oče Janez Nepomuk Baraga in mati Marija Katarina Jožefa (rojena Jenčič) - sta imela pet otrok, izmed katerih je bil Friderik četrti. Oče ni bil bogat, a mati je po smrti svojega očeta podedovala posestvo Mala vas poleg še drugega obsežnega imetja. Bila sta bogaboječa in pobožna ter prizadevna pri preživljanju otrok, da bi jim omogočila dobro izobrazbo.

Leta 1799 so grad Mala vas prodali stavbeniku Santu Treu starejšemu in se preselili na Grad Trebnje. Mati je umrla leta 1808, oče pa leta 1812, tako je Friderik odraščal v hiši doktorja Jurija Dolinarja, laičnega profesorja v škofijskem semenišču v Ljubljani.

Študiral je najprej pravo na Dunaju (tu mu je zelo pomagal Klemen Marija Dvoržak) in teologijo v Ljubljani. 

Duhovnik je postal leta1823. Kaplanoval je v Šmartinu pri Kranju in Metliki. Leta 1830 je odšel v ZDA misijonarit med Indijance.

Bil je posvečen v škofa v Cincinnatiju v Ohiu, njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie, ki pa ga je prenesel v Marquette. V kripti stolnice v mestu Marquette je tudi pokopan.

Napisal je več nabožnih knjig ter v nemščini knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), kjer so med drugim Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas.

Pomembni sta predvsem njegova slovnica in slovar očipvejskega jezika, v tem jeziku je napisal tudi nekaj nabožnih knjig.

Baraga je prebivalce v Ameriki tudi poučil, kako se sadi in vzgaja sadna drevesa in jim omogočil izboljšati življenje.

Nekateri kraji v Sloveniji, ki so zaznamovali Friderikovo življenje, so danes povezani v Baragovo pot. Pred župnijsko cerkvijo v Trebnjem stoji Baragov celopostavni bronasti kip, delo kiparja Franceta Goršeta (1978). Grad Mala vas je urejen v muzej.

Škofijski postopek za priznanje svetništva se je začel 17. avgusta 1972. Papež Benedikt XVI. je 10. maja 2012 podpisal odlok, s katerim je Baragi priznal junaške kreposti in mu dodelil naziv Častitljivi Božji služabnik. Tako je trenutno eden izmed treh slovenskih svetniških kandidatov s tem nazivom (poleg Vendelina Vošnjaka in Janeza Frančiška Gnidovca). Čudež, ki je potreben za razglasitev za blaženega, je trenutno v preiskavi. Baraga je poleg Antona Martina Slomška, že omenjenega Gnidovca, Antona Vovka in Antona Mahniča, eden izmed petih slovenskih škofov, ki so na poti do kanonizacije.

• Baragov trg v Kranju
  • Baragov vrtec - katoliški vrtec v Kranju

Poimenovanja v zvezni državi Michigan v Združenih državah Amerike

• Baraga - okrožje (county) v Michiganu
  • Baraga - Mestna občina (township) v tem okrožju
  • Baraga - vas (village) v tej mestni občini
  • Baragovi dnevi - sklop vsakoletnih prireditev

Vir: Wikipedija, prosta enciklopedija.