Jurjeva domačija (video) s poslopji, razporejenimi v gruči, leži na nadmorski višini 346 metrov. Nahaja se na robu Suhe krajine v občini Trebnje, in sicer v naselju Občine. Domačijsko enoto sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja – Jurjev skedenj, kašča, svinjak in vodnjak z »vago« – ter sadovnjak.

Pritlična, delno zidana stanovanjska hiša ima lesena polkna, a le na zidanem delu. Somerna dvokapna streha s čopoma je krita s slamo. Smer slemena je sever-jug. Glavni vhod v objekt je z zahodne strani, prav tako je možen vstop z vzhoda. Poslopje sestavljajo večja soba (»hiša«), manjša soba (»štiblc«) ter manjša shramba (»kamra«). V veži je črna kuhinja s svinjskim kotlom. Prostori v stanovanjski hiši imajo dobro ohranjeno notranjo opremo: posteljo, skrinjo in dve omari. Najstarejši del objekta je klet, kjer so shranjevali poljedelske pridelke, vino in delovno orodje. Strop kleti je lesen in prepojen s katranom.

Med drugo svetovno vojno so del stanovanjske hiše predelali v skrivališče za ljudi, in sicer tako, da so kamro zmanjšali. Kasneje je prostor služil tudi kot shramba za zaloge hrane, ki je bila del obvezne oddaje po drugi svetovni vojni. V ta prostor se je prihajalo s pomočjo vrvi z zanko, saj ni bilo stopnic, ki bi vodile v skriti predel pod streho. Danes lahko obiskovalci vse to doživijo skozi pripoved upravljavca domačije, ki skrivališče tudi razkaže.

Ob stanovanjsko hišo je z vzhodne strani prislonjen lesen svinjak, ki je pokrit z enokapno slamnato streho. Jurjev skedenj je pritličen, v celoti lesen in stoji na kamniti podlagi. Ima somerno dvokapno streho, krito s slamo. Smer strešnega slemena je severovzhod-jugozahod. Kašča je pritlična in lesena, s križno vezavo brun; je podkletena in krita s slamo. Smer strešnega slemena tega objekta je severozahod-jugovzhod. Ob kašči je na vzhodni strani postavljen zidan vodnjak z lesenim pokrovom in z »vago« iz hrastovega lesa. Tu se je zbirala kapnica, ki so jo uporabljali za napajanje živine in za domačo uporabo. V ohranjenem sadovnjaku, ki leži severovzhodno od domačije, so stare sorte jablan in hrušk. Na območju sadovnjaka sta v preteklosti stala tudi enojni kozolec in hlev. Enojni kozolec je imel smer slemena severozahod-jugovzhod. Travnik okoli domačije se ureja z ročno koso.

Domačija je pomembna za poznavanje življenja kmečkega prebivalstva v obdobju pred in po drugi svetovni vojni. Osnovni dejavnosti domačije sta bili poljedelstvo in živinoreja, kmetijske površine pa so bile drobnoposestniške.

Avtor besedila: Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Alenka Lamovšek