RASTOČA KNJIGA je kulturno dejanje na prehodu tisočletja - da bi predstavili razpoznavnost Slovenije kot naroda dela, kulture in znanja; simbol RASTOČA KNJIGA ponazarja vso našo zgodovino in bivanje. Bolj kot drugi narodi smo se namreč Slovenci v svoji zgodovini uresničevali s svojo kulturno razpoznavnostjo, ki je temeljila na jeziku in se širila na vsa druga področja. RASTOČA KNJIGA je dokaz naših dosežkov, pričevanje o naši razvitosti in zrelosti. Hkrati pa želimo vse doseženo še nadgrajevati da bo vseskozi RASTOČA KNJIGA.
Idejni oče RASTOČE KNJIGE je dr. Janez Gabrijelčič, ki je za to plemenito kulturno dejanje od vsega začetka pridobil Državni svet Republike Slovenije in v tedanjem predsedniku Tonetu Hrovatu našel sooblikovalca ljudske spodbude. Zamisel je zaživela, ko so jo podprli številni znanstveniki in akademiki ter druge ugledne osebnosti in ustanove kot so SAZU, NUK in UNIVERZA. Naklonjenost ideji je pokazalo tudi slovensko politično vodstvo. Nadvse pomembno pa je, da je zamisel finančno podprlo slovensko gospodarstvo, številna ugledna imena, med njimi tudi generalna direktorica Trima Tatjana Fink, ki je postala predsednica društva RASTOČA KNJIGA.
RASTOČA KNJIGA V TREBNJEM |
V OBČINI TREBNJE pa smo razmišljali tudi nekoliko širše. Če ima naša država svojo RASTOČO KNJIGO, je prav, da poiščemo tudi vrednote posameznega področja, jih širše predstavimo in postopno nadgrajujemo. Tako se je v aprilu 2003, ko se spominjamo Golievega spominskega dne, v avli CIK Trebnje odprla stalna razstava o ljudeh, ki so izšli iz trebanjske občine ali so na tem prostoru ustvarili viden pečat svojega dela. Izhodišče je bilo, da so osebnosti s svojim delom v svojem času dale vidnejši pečat v širšem prostoru (najdemo jih v Enciklopediji Slovenije), ali pa so s svojim delom izrazito izstopale v OBČINI TREBNJE.
RASTOČA KNJIGA V VELIKEM GABRU |
V letu 2011 pa je svojo rastočo knjigo dobil še Veliki Gaber z okolico, v katero se je takrat vpisalo devet imen, ki so s svojim delom pomembno vplivali na ta kraj. Glavni krivec, da je Veliki Gaber dobil svoje rastočnike, je Joži Štrempfelj (predsednica tamkajšnjega društva upokojencev), ki si je najprej prizadevala, da so v Velikem Gabru odprli knjižnico, v kateri je posebno vitrino dobil Ivan Zorec, po katerem knjižnica nosi tudi ime. Ko si je novo pridobitev prišel ogledat kulturnik Jože Zupan, je takoj ugotovil, da je Zorčeva vitrina pravzaprav začetek rastoče knjige, nagovoril je Štrempfljevo, da je skupaj z upokojenci poiskala še druga pomembna imena Velikega Gabra in okolice, katera želijo predstaviti prihodnjim rodovom, on pa jim je pomagal kot mentor.
V rastočo knjigo Velikega Gabra in okolice so se zapisali: organizator političnega življenja Jožef Rosina (1810-1889), duhovnik in karikaturist Franc Zorec (1854-1930), pesnik in duhovnik Franjo Neubauer (1872-1945), pripovednik Ivan Zorec (1880-1952), duhovnik Jožef Rozman (1902-1959), partizanski zdravnik dr. Peter Držaj (1913-1944), učitelj in ravnatelj Peter Podobnik (rojen 1943), kmetovalec in nekdanji predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Fortuna (rojen 1943) in nekdanji župnik v Velikem Gabru Ivan Jagodic (rojen 1954).
RASTOČA KNJIGA TEMENIŠKE IN MIRNSKE DOLINE_2010
Vsakršno tiskanje ali razmnoževanja gradiva "Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline" brez dovoljenja avtorja prepovedano.
Vir: spletna stran CIK Trebnje, Dolenjski list